Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Grad Sevnica

Sevnica je srednje veliko mesto, kjer živi okoli 18 tisoč prebivalcev. Njen teren je večinoma gozdnati. Skozi mesto teče reka Sava, ob kateri je čudovito staro mesto s trgom, blizu katerega stoji veličasten srednjeveški grad Sevnica. Na njegovem mestu je bil nekoč drug grad, ki je bil verjetno zgrajen v prvi polovici 12. stoletja. Prvič je pisno omenjen leta 1309 kot »castellum Liechtenwalde«. V šestnajstem stoletju je bila na grajskem hribu zgrajena tudi »Luteranska klet«, ki jo je zelo pogosto obiskoval Jurij Dalmatin (on je bil prvi, ki je prevajal Sveto pismo v slovenščino).


 

Zgodovina gradu Sevnica

Zgodovina gradu Sevnica, kakor tudi enako zgodovina mesta Sevnica, je najbolj povezana z razvojem salzburške nadškofije v Posavju na Štajerskem. V prvi polovici desetega stoletja, v povezavi z madžarskimi vpadi, je nadškofija bavarskega plemstva padla, vendar se je po vojaški ofenzivi v drugi polovici tega stoletja, pomaknila politične meje nemške države daleč proti jugovzhodu in se je spet utrdila. Od ogromnega kompleksa zemlje, ki ga je pridobila grofica Hema in njen rod, je bila salzburška nadškofija nadomeščena z nepremičnino Rajhenburg leta 1043. Na žalost, ponovni madžarski vpadi na začetku 12. stoletja so to lepo pokrajino spremenili v puščo in je bil grad Rajhenburg uničen. Salzburški nadškof, Konrad I. (1106-1147), je na hrvaški meji dosegel mir in na njegovem ukazu se je začela obnova gradu ter on sam je začel intenzivno kolonizacijo. (več)

Kaj si lahko ogledate?

Neposredno po vhodu v grad pozdravlja nas nemški gotski napis, ki pravi, da »potrpežljivost premaga vse«. Ta napis spominja čase Inocenca Moscona, ki je po teh besedah iskal podpore v povezavi z neskončnimi sporami v zvezi s pravico do lastništva gradu. Desno od vhodnih vrat je rimski nagrobnik, ki prikazuje podobo para v medaljonu. Zunaj je park – nekoč lep, bogat z rastlinjem, danes – skoraj prazen. Leta 2005 so bile terase na južnem pobočju grajskega hriba, kjer so nekoč rasla sadna drevesa, očiščene. Trenutno je mogoče ogledati takšna drevesa, kot so npr.: sekvoja, bukev, jesen, hrast in divji kostanj.

V pritličju, srcu gradu, sta konferenčna in poročna dvorana. Drugo nadstropje jugovzhodnega stolpa je okrašeno z obnovljenimi baročnimi freskami. Pomembnim elementom preteklosti je renesančno-baročna kapela, ki se nahaja v prvem nadstropju jugozahodnega stolpa; bila je obnovljena leta 2005. Prav tako je tudi ohranjen oltar svetega Jurija iz leta 1637. V ostalih prostorih gradu je mogoče videti: šolski muzej, gasilski muzej, muzej o izgnancih, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška in stalne razstave akademskega slikarja Alojza Konca. Leta 2004 je bila obnovljena fasada in streha luteranski kleti. Zdaj, po zaslugi dobre akustike, v kleti potekajo prireditve in različni koncerti. Grad Sevnica in Luteranska klet opravljata, tako v preteklosti kot danes, predvsem kulturno in reprezentančno funkcijo in zato danes postajata največja znamenitost Sevnice.

Ob koncu leta 2006, iz zunanje strani gradu, se je začela obnovitvena dela – najprej v vzhodnem traktu, nato proti severu in zahodu. Kot rezultat tega dela je vzhodni del izgubil premišljeno oblikovan lesen balkonček iz devetnajstega stoletja. Med prenovo so odkrili steno Bergfrieda – najstarejši del stavbe, ki je sedaj vključen v severni trakt. Njena širina je 10 metrov; datirana je na 9. stoletje. Na zahodni strani so odkrili dve gotski okni, na južnem delu izvirna vrata in na vseh štirih stolpih renesančne strelne line.

V aprilu leta 2007 je padla ideja, da bi ponovno ustvarili vinograde na grajskih terasah. Enolog Zdravko Mastnak je že pred nekaj let predlagal županu Sevnice ustanovitev vinogradu kot turistično atrakcijo. Tako Mastnak, Petra Pozderc (direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport) in Tine Dolinšek (skrbnik vinograda) so zasadili prvo od načrtovanih 500 trt modre frankinje. V maju so še zasadili najstarejšo vinsko trto na svetu (iz Maribora) in so odprli na gradu kavarno.

Zamek Sevnica si lahko ogledate:

Od 1. aprila do 31. oktobra: ponedeljek-četrtek – po predhodni najavi, petek – med 15:00 in 18:00 uro, sobota, nedelja in prazniki – med 13:00 in 18:00 uro;

od 1. novembra do 31. decembra ter od 1. do 31. marca: ponedeljek-četrtek – po predhodni najavi, petek – med 15:00 in 18:00 uro, sobota, nedelja in prazniki – med 12:00 in 15:00 uro;

v januarju in februarju je grad zaprt oz. je za vodene oglede odprt samo za vnaprej najavljene skupine (nad 10 oseb).

Ogled notranjosti gradu je mogoč samo v spremstvu turističnega vodnika.