Zgodovina Predjamskega gradu

Prva pisna omemba te nenavadne trdnjave prihaja iz trinajstega stoletja. Leta 1274 so bili lastniki gradu predstavniki viteške družine, katere ime verjetno izhaja iz kraja svojega stalnega prebivališča. Grad je bil zgrajen pred vhodom v veliko jamo in od tod prihaja ime gradu – Predjamski. Nemške zgodovinske kronike pravijo, da so bili lastniki gradu (oglejski škofi) imenovani »vitezi iz Lueg« – to so bili vazali najmočnejših fevdalcev.

Najbolj zanimivi del zgodovine gradu je povezan z imenom barona Erazma Lüggerja, ki je bil lastnik stavbe ob koncu 15. stoletja. Njegov nepopustljiv značaj je povzročil konflikt z avstrijskim cesarjem Friderikom III. Habsburškim, kar je povzročilo do usmrtitve prijatelja Erazma – upornega viteza Andreja Baumkircherja. Leta 1482, kot maščevanje, je baron (med bojem) ubil sorodnika Friderika III. – poveljnika Heinricha von Pappenheima, ki je brezbrižno govoril o Andreju. Jeza cesarja je končno prisilila barona, da bi zatekel v svojo trdnjavo.

Ko je baron zatekel v svoj grad, začel je ropati bogate trgovske karavane, ki so potekale z Dunaja. Ni znano, ali je to naredil, ker je hotel še bolj vznemiriti cesarja ali se je res spremenil in se odločil ostati (kar pravijo številne legende) »plemenitim razbojnikom«. Friderik III. je bil razkačeni in je izbral novega barona – Gaśperja Ravbare, guvernerja Trsta.

V Predjamskem gradu je bilo veliko hrane. Tudi voda ni problem – globoko pod trdnjavo v notranjosti jame je bilo veliko vode iz reke Lokve. Topovi ali katapulti ni pomenili posebne nevarnosti za gradnjo, ker so bile stene dobesedno vgrajene v skalo; tudi notranji prostori so bili v velikih jamah. Leta 1484 je baron Gaśper Ravbara umrl.

Uporniški Erazem je bil pokopan v Predjami v cerkvi Žalostne Matere božje, ki je bila ustanovljena v petnajstem stoletju. Njegove obnovljene freske so mu prinesle slavo – to so bile najlepše slovenske vzorce pozne gotike. Grob Erazma Lüggerja je mogoče videti iz daljave zahvaljujoč ogromne lipe, ki je bila zasajena v njegovo čast. Po smrti barona Lüggerja njegova družina ni imela več pravice do gradu – Friderik III. ga je dal družini Obernburg. Četrt stoletja kasneje je grad padel v roke družine Purgstall. V času njenega vladanja je bil velik del gradu uničen v potresu. Leta 1560 je bila družina barona Janeza Filipa Cobenzla novi najemnik trdnjave. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila velika obnova gradu (zahvaljujoč nje je grad dobil sedanjo podobo). V času vladavine baronov Cobenzlov je bil zazidan podzemni prehod, ki je povezoval grad z občino Vipavo (»zahvaljujoč« prehodu so tatovi kradli dragocene predmete iz gradu).

V 19. stoletju je živel tukaj avstrijski grof Michael Coronini-Cronberg. Po več desetletjih je Predjamsko trdnjavo odkupil potomec stare družine – knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime: Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz). Družina je vladala v gradu že skoraj stoletje – do začetka druge svetovne vojne. Leta 1944 so grad prevzeli komunisti-partizani, ki so u njem ustvarili svoj sedež in prostor za tiskanje. Po vojni je jugoslovanska vlada nacionalizirala stavbo in jo je spremenila v muzej.