Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Mirnski grad (Speča Lepotica)

Mirnski grad se nahaja na Dolenjskem, v nekdanjem Avstro-Ogrskem okrožju, v majhni, slikoviti vasici Mirni. Obkrožen je z lepimi vinogradi, gozdovi in hribi, ki so pokrite z njivami in travniki. Grad je eden od najstarejših gradov v Sloveniji. Zgrajen je bil na temeljih nekdanjega halštatskega gradišča. Mirnski grad je eden izmed lepših in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveške arhitekture v Sloveniji. Znan je tudi kot Speča Lepotica. Ime je iznašel profesor dr Marko Marin, ki je financiniral temeljno prenovo gradu.

Zgodovina Mirnskega gradu

Speča Lepotica je bila zgrajena ob koncu enajstega stoletja. Prvič grad je bil omenjen v pisnih virih leta 1165, nato pa okoli leta 1180, ko je bil imenovan Neudegg iz nemščine. Šele leta 1250 je dobil latinski naziv Castrum Nidech. Zgrajen je bil na temeljih halštatskega gradišča. Govorili so o njim vsa zgodovinska obdobja - od rimskih časov, preko srednji vek, do konca 19. stoletja. (več)

Kaj si lahko ogledate?

Arhitekturni razvoj gradu je potekal skozi več faz in zgodovinskih obdobij. Sedanji Mirnski grad je sestavljen iz široko razširjene strukture močnih zgradb. Njegov najstarejši del je nekdanja visoka romanska hiša, ki danes tvori jugovzhodni vogal osrednjega palacija. Ta hiša je bila uporabljana tako za obrambne kot stanovanjske namene. Grad je impresiven zaradi visokih, močnih in popolnoma razširjenih sten ter celotna stavba je bila okrašena z najvišjo kakovostjo kamenskih gradbenih proizvodov.

Ko vstopimo na dvorišče Mirnskega gradu, prva stvar, ki nas bo presenetila, je masivnost palače. Kot dragulj se lahko zdi renesančni most, ki je bil med prenovo ponovno pokrit rdečo opeko. Ampak kaj je najbolj radovedne za obiskovalcev? Zagotovo lepe arkade. Na obeh nadstropjih so nagnite k stenam, medtem na temeljih gradu se prilagajajo neravnem terenu. Do arkad je lahko dostop iz obeh strani. V jugovzhodnem delu gradu je postavljen oder, kjer poleti potekajo različni kulturni dogodki.

Zraven gradu je ribnik obdan s čudovitim rastlinstvom. Nastal je iz nekdanjega, dvokomornega grajskega ribnika, kjer je nekoč gojili ribe in tako zagotavljali redno oskrbo grajske kuhinje. Danes poleti služi domačinom za kopališče. Tudi je ribolov ena izmed dejavnosti, ki lahko tako prebivalci kot turisti privoščijo. Dovoljen je ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7:00 in 19:00 uro. Karte za ribolov stanejo 12 evrov. Lepe, obnovljene stene so zaščitene s polkrožnimi stolpi, znotraj katerih so lesene, elegantne hodnike. Poleg tega, kompleks je sestavljen iz zemljišča ter manjših stavb s skladiščnimi prostori, ko so bili zelo povezani z dvoriščem. Sprva sta jih sestavljali dve samostojni stavbi - kašča in hlev, ki sta bile kasneje spremenjene v stanovanji. Trenutno je ostala samo velika utrjena kašča, ki je postala nepoškodovana, kljub temu da so bile grozne vojne.

Zanimiva je tudi notranjost Speče Lepotice. V kleti, ki je služila za shranjevanje živilskih proizvodov, so se še ohranili močni opečni, banjasti oboki. Obnovljene grajske stopnice vodijo v prvo nadstropje neposredno k lepi jedilnici, ki je okrašena z velikimi portreti cesarjev iz osemnajstega stoletja, kot so npr.: Karl VI., Elizabeta, Jožef I in cesarica Amalija. Ti portreti, okrašeni z dragimi okraski, krasijo tudi sosednje prostore. V 60-ih letih je stavba doživela prenovo, v kateri so obnovili prostore in so jih pregradili s predelnimi stenami. Leseni stropi so tudi doživeli popravila. Leta 2002 so jih porušili in nadomestili z betonom. Hkrati so uničili še nekdanje podstrešje, kjer je bila nekoč sušilnica za meso.

Zanimivo je dejstvo, da je nekoč v notranjosti gradu bila slikovita kapela in lep oltar iz črnega, belega in rožnatega marmorja, ki je bil okrašen s sliko sv. Miklavža. Sedaj so od kapele ohranjeni samo zasuti ostanki temeljev.

besedilo: Jolanta Sroka