Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Grad Rajhenburg v Brestanici

Grad Rajhenburg oziroma grad Brestanica se ponosno dviguje nad krajem Brestanica med sotočjem rek Brestanice in Save. S svojo dobro izbrano strateško lego na strmem skalnem pomolu in sicer na nadmorski višini 241 metrov, je v preteklosti obvladoval pot ob reki Savi in zapiral prehod v notranjost dežele. Do nedavnega je bil najstarejši z listino izpričani grad na Slovenskem, v virih se omenja že 29. septembra leta 895, toda ugotovljeno je bilo, da je najverjetneje bila ta listina ponarejena. Utrdba, ki je stala prav na mestu, kjer je današnji grad, je bila v začetku 10. stoletja v bojih z Ogri/Madžari porušena. Sedaj se grad ponaša z najstarejšo romansko kapelo na Slovenskem iz začetka 12. stoletja in najstarejšo ohranjeno grajsko poslikavo na slovenskem ozemlju iz začetka 16. stoletja.

Zgodovina gradu Rajhenburg

Grad Rajhenburg je eden izmed najstarejših slovenskih gradov. V virih se omenja že 29. septembra 895, ko je vzhodno frankovski kralj Arnulf podelil bavarskemu velikašu Valtunu posesti v Rajhenburgu in Krškem. Trdnjava, ki je stala prav na mestu, kjer je današnji grad, je bila uničena v času ogrskih vpadov na področje Posavja. V drugi polovici 10. stoletja je začela nemška država z ofenzivo proti Madžarom. Ozemlja, ki so jih prej izgubili, so postopoma dobili nazaj.

Tako je nemški cesar Henrik II. podaril nekdanjo Valtunovo posest Savinjskemu krajišniku Viljemu, ki je imel nalogo varovati vzhodno mejo. Ko je Viljem umrl, je njegova žena Hema Pilštanjska odšla v samostan in 1043 je podaril svoja posestva salzburški nadškofiji. Kljub temu je ostala rajhenburška zemljiška posest vse do 1141 v rokah Heminega rodu. Leta 1131 je salzburški nadškof Konrad sklenil mir z Madžari in po tem letu je dal nekaj gradov, med njimi tudi Rajhenburg, na novo pozidati. Skromno utrdbo so dograditi v kastelni grad. V Rajhenburg je 1141 poslal ministerialno rodbino, ki je sprejela ime Rajhenburška (prva omenjena lastnika sta bila Oton in Rajnbert Reichenburg). Salzburški nadškof Eberhard II. je 1222 na gradu Rajhenburg ustanovil kovnico denarja, ki je po treh letih prenehala delovati. (več)

Kaj si lahko ogledate?

Pred vstopom v grad nas pričaka kamnit renesančni mostovž. Vhod v grad je glede na mostovž »zamaknjen«, kar je rezultat zidave v različnih obdobjih in odločitve lastnikov, da ne speljejo mostovža direktno na vhod, ki pa tudi ni na prvotnem mestu, kar lahko vidite tudi takoj, ko vstopite v vhodno vežo gradu. Dvorišče je, tako kot vhodna veža in mostovž, tlakovano z rečnimi prodniki. V gradu si lahko ogledamo renesančno dvorano, okrogel renesančni stolp, štirikrilno gotsko okno, strešno konstrukcijo v okroglem stolpu, poznogotsko kapelo, romansko dvorano, romanski stolp, romansko kapelo in sobo z renesančnimi freskami iz leta 1530, ki jih najdemo v sobi s tlorisom trikotnika, ki je s prezidavami postal trapezoid.

V gradu najdemo 5 stalnih razstav; Trapisti v Rajhenburgu, okus vojne z Polono Demšar 16432, Brestanica na razglednicah, Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja ter Slovenski izgnanci 1941-1945.

Grad je podkleten samo delno, saj je pretežno zgrajen na »živi« skali. Pot po kleteh lahko začnete v prav v tem renesančnem stolpu z gotskim portalom. V notranjosti so bili večji posegi izvedeni v okroglem obrambnem stolpu, kjer je bil z odstranitvijo cisterne iz časa trapistov, vzpostavljen enoten dvoetažni prostor. Tu najdete Muzejsko trgovino in v primeru, da potrebujete darilo, so vam na voljo izdelki posavskih rokodelcev, izdelki sodobne ustvarjalnosti ter muzejska gradiva in publikacije. Če pa se želite okrepčati, lahko to storite v grajski kavarni in slaščičarni, ki ima razgledno teraso z odličnim pogledom na reko Savo. Na nasprotni strani parkirišča najdete zeliščni vrt z več vrstami zdravilnih rastlin.

Pod gradom boste opazili deloma obnovljen objekt, tako imenovan spodnji grad Turn. Iz življenja Rajhenburških je v ljudskem izročilu ostala skozi stoletja živa legenda o dveh sovražnih bratih iz 14. stoletja, ki naj bi se s hkratnim strelom iz spodnjega in zgornjega gradu usmrtila. Njuni mrtvaški glavi sta bili v 19. stoletju v stenski omarici grajske kapele sv. Miklavža. Večja je imela luknjo v čelu, druga, ki je bila mnogo manjša, pa je bila brez; danes sta izgubljeni.

Odpiralni čas:

zimski čas (od oktobra do marca):
- od torka do petka od 10. do 16. ure,
- v soboto od 10. do 17. ure
- v nedeljo od 13. do 17. Ure
letni čas (od aprila do septembra):
- od torka do sobote od 10. do 18. ure
- v nedeljo od 13. do 18. ure.
Zaprto: ob ponedeljkih, 1. januar, 1. november ter 24. , 25., 26. in 31. december.
Ogled gradu in zbirk je možen do najkasneje pol ure pred zaprtjem.
 
izdelava Niki Žveglič