Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Zgodovina Blejskega gradu

Čeprav v zgodovini ni verodostojnega datuma ustanovitve Blejskega gradu, prvi pisani sklici se na to zgradbo pojavljajo pri dejanju darovanja, ki ga je nemški kralj Henrik II podpisal leta 1011. V tem dokumentu donacije je kralj odstopil od pravice do lastništva Blejskega gradu (tedaj imenovanega castellum Veldes) in je pripisal to pravico škofu Albuinu, hvaležno za pomoč cerkvenih uslužbencev, ki so okrepili nemško vlado v teh deželah. V tem obdobju je bil na snežno-beli skali samo en stolp zgrajen v romanskem slogu, kjer je bil kasneje ustanovljen srednjeveški grad.

Briksenska škofija je vladala gradom več kot 200 let, vendar skoraj nikoli niso živeli na Bledu in so zelo redko gledali v grad, do katerega je potovanje iz Briksen trajalo približno šest dni. Ta pot je zahtevala spremembo štirih konjev in je vodila skozi doline, kjer je bilo veliko nevarnosti. V skladu z običaji fevdalnega sistema je Briksenska škofija dala grad Kastelanom izbranih iz lokalne aristokracije.

V avgustu leta 1278 je zgodovinska pokrajina Kranjska, ki je vključevala Bled, prišla pod vladavino Rudolfa I - ustanovitelja habsburške dinastije. Blejski grad je bil pod vodstvom avstrijskih Habsburžanov do začetka 20. stoletja (tudi v času napoleonskih vojn, ko je Kranjska postala del novoustanovljene ilirske kneževine). V času vladavine Habsburžanov se je tudi nadaljeval običaj prenosa gradu v najem. Namen tega je bila uporaba zemljišča ali preprosto kot spodbuda okoliškega plemstva.

Prvi najemnik gradu je bil Konrad von Kreigh. Njegova družina je vladala gradom skoraj 200 let. Po vladanju obeh družin (Kreighov in Turnov) prevzel je zakupništvo Herbard Auersperg, ki je želel kupiti ta grad za svojo družino. Zato je plačal za obnovo stavbe, ki je bila poškodovana zaradi potresa leta 1511. V času Auerspergove vladavine je bil Blejski grad kot protestantska trdnjava, v katero je v juniju leta 1561 prišel Primož Trubar – reformator in avtor prve tiskane knjige v slovenščini ter voditelj protestantskega gibanja v Sloveniji.

Do 18. stoletja je bil Blejski grad v lasti plemstva, vendar kasneje njegovimi lastniki so bili tudi predstavniki meščanstva in buržoazije. V času francoske okupacije leta 1803 je bil grad nacionaliziran in dan ilirski kneževini, а njegovim nekdanjim lastnikom je bil vrnjen šele leta 1838. Zaradi pogoste spremembe lastnikov do tega obdobja iz opreme in pohištva, ki sta imala verjetno veliko zgodovinsko vrednost, skoraj nič ni ostalo. Poleg tega je bilo plačevanje za trdnjavo po odpravi tlačanstva zelo težko, zato leta 1848 je bila trdnjava prodana lastniku metalurške tovarne Viktorju Ruardu. Leta 1882 so grad in okoliška zemljišča imeli novega lastnika – bogatega trgovca Adolfa Muhrja. Ob koncu 19. stoletja je mesto Bled (kot gorsko letovišče, ki ponuja balneoterapije) začelo uživati večje popularnosti in s tem privabljati turiste iz različnih držav. Leta 1918 je lastnik lokalnega hotela Ivan Kenda kupil Blejski grad ter otoček, ki se nahajal na jezeru, da bi ustvaril univerzalno spoštovan hotel. Na žalost, njegovi ambiciozni načrti niso bili nikoli izpolnjeni, ker leta 1937 - kot rezultat dolga - je Združena Ekonomska Banka sprejela Blejski grad, ki je bil potem prodan novemu lastniku.

Leta 1947 je bil požar v gradu, ki je močno poškodoval streho in del zgornjih prostorov. Leta 1952 se je Tone Bitenk (učenec znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika) pod okriljem Narodnega muzeja Slovenije pridružil popravilu Blejskega gradu, ki je trajalo približno 10 let. Kot rezultat tega dela je grad prevzel bolj moderen videz, ki je bil potreben z vidika turističnih obiskov. Leta 2008 je Zavod za kulturo v Bledu obnovil zgodovinske notranjosti in muzejski del gradu.