Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Grad Peleš

V slikoviti dolini reke Prahova, na pobočju gorovja Bucegi, je eden izmed najbolj znanih letovišč Romunije, mesto Sinaia, znan kot »Biser južnih Karpatov«. Vendar pa je ta lepa vasica dobiva veliko popularnost predvsem zato, ker se nahaja v njej grad Peleš. Ta grad se šteje med najlepše gradove v Romuniji. S svojo neverjetno arhitekturo privablja številne turiste iz celega sveta.

Zgodovina gradu Peleš

Glede na bogato zgodovino srednjeveških gradov Romunije, starost gradu Peleš ni spektakularna, ker grad ima samo 140 let. Očarljiva zgradba, ki združuje lastnosti nemškega neorenesansa, baroka, rokokoja in drugih slogov, je bila zgrajena na zahtevo prvega kralja združene Romunije Karola I. iz dinacije Hohenzollernov – Sigmaringena. Slikoviti kraj na bregu reke Peleš je Karol I. odkril leta 1866 med potovanjem. To je bilo obdobje, v katerem je Karol pravkar prevzel prestol Vlaške in Moldavije ter ideja, da bo postavil grad blizu vasice Sinaia ga ni pustila še mnogo let. (več)

Kaj si lahko ogledate?

Grad Peleš je zanimiv ne samo kot lepa arhitekturna znamenitost in spomenik zgodovine, ampak tudi kot muzej, ki ima zelo bogato zbirko eksponatov. In tako, zbirka orožja, ki je uprizorjena v evropski dvorani, je drugo največjo v državi in ima več kot 3500 eksponatov različnega orožja iz 15. in 16. stoletja. V kraljevski knjižnici, ki ima več kot 800 edinstvenih knjig, si lahko občudujete stene pokrite s hrastovim opažem, ki so okrašene s čudovito skulpturo. V eni izmed plošč so skrita vrata, za katerimi je spiralno stopnišče, ki vodi ravno do kraljevske spalnice v tretjem nadstropju.

Grad Peleš ima 160 sob, od katerih vsaka ima svoj edinstven slog notranje opreme, ki izhaja iz določenega obdobja. Turisti lahko obiščejo le 35 sob. Vse sobe imajo bogat dekor, luksuzno opremo, lepe dekoracije in osupljivi vitraži. Najbolj impresivno sobo v gradu je prostor, katerega višina presega višino treh nadstropij, torej Reprezentativna dvorana. Arhitektura te sobe je kopija znamenite Trgovske zbornice v Lübecku, katere notranjost je urejena v slogu italijanske renesanse.

Leta 1911 nad lobijem, ki je bil prvotno zasnovan kot terasa, je bila nameščena drsna steklena streha. Njeni elementi so okrašeni z vitraži, ki jih ročno izdelali švicarski obrtniki. Kljub svoji starosti, mehanizem drsne strehe še vedno deluje ter se ga uporablja, če je potreben. Na stenah Reprezentativne dvorane je mogoče ogledati slike, ki prikazujejo številne nemške in švicarske gradove, ki so bili uporabljeni za rezidenco dinastije Hohenzollernov. Številne sobe so opremljene v različnih slogih, o čemer govorijo njihove imena, na primer: Firenška dvorana, Mavretanska dvorana, Vzhodna dvorana (Turška). Glasbena dvorana je bila zasnovana in opremljena za delovne večere, med katerimi so kralja obiskovali najbolj znani ljudje romunske kulture. Glavno atrakcijo te sobe je pohištvo, ki ga je podaril Karolu I. indijski knez. Nad pohištvom je delovalo več generacij umetnikov-obrtnikov preko 100 let.

Gledališki prostor je bil zasnovan tako, da bi sprejel okoli 60 gledalcev. Notranjost je urejena v slogu francoskega baroka epoke vladavine Ludvika XIV. Prevladuje tam rdeči žamet in radodarno pozlačena štukatura. Leta 1906 je bil avditorij opremljen tudi z modernimi dodatki in orodji nastajajoče kinematografije.

Grad Peleš si lahko ogledate:

od 15. septembra do 14. maja – ob sredah med 11:00-17:00;
četrtek - nedelja med 9:00-17:00;
ponedeljek - torek – zaprto;
od 15. maja do 14. septembra – ob torkih med 11:00-17:00;
sreda - nedelja med 9:00-17:00;
ob ponedeljkih – zaprto.
Poleg tega je grad Peleš zaprt od 3. novembra do 3. decembra, ob praznikih in 1. januarja.

 

YouTube - Laurentiu Balaceanu