Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Uporabljamo jih posebej za vas, za izboljšanje kakovosti strani. Piškotki nam pomagajo razumeti vaše potrebe (pri zbiranju statističnih podatkov). Pomagajo tudi našim partnerjem pri zagotavljanju pravih vsebin, ki so prikazane na naši spletni strani. Če želite prebrati več o piškotkih, kliknite tukaj.

cookies
noimage

Grad Hohenschwangau

Malo manjših vasi ima priložnost pridobiti svetovno slavo, ampak v mestecu Schwangau, v okviru slikovite pokrajine, so postavljena dva kraljeva gradova, ki sta znana daleč preko meje Bavarske. Utrdba Hohenschwangau, kakor tudi njen sosed Neuschwanstein, zasluženo velja za enega izmed najlepših gradov na svetu, ki s svojo lepoto in bogato neogotsko arhitekturo pritegne mnoge generacije turistov. Z življenjem gradu Hohenschwangau je povezano življenje ekscentričnega monarha Ludvika II. Bavarskega, ki je za življenje v svojem romantičnem, nerealnem svetu in za ljubezen do umetnosti pridobil vzdevek »pravljični kralj«.

Zgodovina gradu Hohenschwangau

Na mestu sedanje utrdbe Hohenschwangau je bila nekoč trdnjava Schwanstein, ki je bila zgrajena (najverjetneje) v 13. stoletju. Vitezi Schwangau so bili gostitelji trdnjave. Njihova družina je bila služabnik starodavne knežje dinastije Welfov (v zgodovini poznani tudi kot Gvelfi), a potem dinastije Staufovcev (ali Hohenstaufovci; nemško Hohenstaufen). V družini Schwangau je bilo veliko pogumnih in romantičnih vitezov, ki so sami menili, da so potomci Lohengrina – legendarnega viteza v obliki laboda. V bližini trdnjave sta dve kristalni jezeri (Alpsee in Schwansee), kjer je bilo veliko labodi in zato je utrdba dobila lepo ime – Labodja skala (Schwanstein). Eden izmed najbolj znanih predstavnikov družine Schwangau je bil Hiltbolt von Schwangau – udeleženec pete križarske vojne in pevec na dvoru grofa Albrehta IV. Habsburškega. Njegovi pesmi so postali del znamenite zbirke srednjeveške posvetne poezije – Codex Manesse. (več)

Kaj si lahko ogledate?

Vsak dan je na gradu okoli tisoč obiskovalcev, vendar obstaja nekaj pogoji v zvezi z raziskovanjem Hohenschwangau. Prvo, grad lahko ogledamo v prisotnosti vodiča, tudi veličastne dvorane lahko ogledamo le v skupini in v strogo omejenem času. Drugo, fotografiranje v notranjosti gradu je prepovedano – lahko fotografiramo zunanjo podobo trdnjave, čudovito jezero in Alpe. Po rekonstrukciji gradu, kot njegov simbol postal labod – ptica, ki je pred mnogimi stoletji krasila grb vitezov Schwangau; danes jo lahko vidimo na dvorišču na vodnjaku, svečnikih in ročajih vrat.

Na tretjem nadstropju gradu je največja soba – dvorana junakov in vitezov, okrašena z gotskimi stolpci, stropom s štukaturo v obliki zvezd in stenami z velikimi freskami, ki prikazujejo junaška dejanja vitezov iz preteklih obdobij. Po celotni dolžini te dvorane se raztegne miza prekrita s snežnobelim prtom, s posodo iz čistega zlata. Osebne sobe mati kralja Ludvika II. Bavarskega – kraljice Bavarske – so urejene v vzhodnem slogu; nekateri predmeti prihajajo iz Turčije. Bogato zgodovino družine Hohenstaufen odraža notranjost dvorane Hohenstaufen. Tja lahko ogledamo starinski klavir iz javorja, na katerem je igral Richard Wagner.

Grad Hohenschwangau si lahko ogledate:

april-oktober – med 08:00-17:00; 
november-marec – med 09:00-15:30.
Grad je zaprt – 24. decembra.